Intervju: Matic Kriter, svetovalec v gostinstvu

DOBER VODJA STREŽBE BO Z ZGLEDOM UČIL MLADE NATAKARJE

Delo natakarja ga je začelo zelo zanimati že v srednji šoli, tudi zaradi dobrih učiteljev, ki so mu znali predstaviti širino poklica in ga zanj navdušiti. Svoje znanje je nadgradil z diplomo na vodilni hotelirski šoli za področje gostinstva in turizma César Ritz v Švici. Zanimivo poklicno pot je nadaljeval v tujini in se po osmih letih vrnil v Slovenijo, kjer je vodil gostinstvo v kar nekaj hotelih in nazadnje tudi hotel. Zdaj že nekaj let deluje na samostojni poti, ukvarja se s svetovanjem in izobraževanjem v gostinstvu. K pogovoru smo povabili Matica Kriterja.

Izsek intervjuja

Vaša karierna pot, ki vas je peljala od natakarja, vodje strežbe in vodje gostinstva do diplomiranega hotelirja, je res pestra in zaznamovana z delom v tujini. Kako se je vse skupaj začelo – z vpisom na srednjo gostinsko šolo ali kako drugače?
Matic Kriter: Tako je, obiskoval sem Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Celju, in imel to srečo, da sem bil prva generacija izmenjave dijakov preko programa Leonardo da Vinci, ki je bil predhodnik programa Erasmus. Tako sem kot dijak odpotoval na prakso v južno Španijo, v letoviško mesto Estepona, ki se nahaja na Costa del Sol. In imel zopet srečo, da sem delal v 5-zvezdičnem hotelu Las Dunas Grand Luxury in njihovi vrhunski restavraciji, ki je takrat imela dve Michelinovi zvezdici. Na izmenjavi sem bil najprej tri tedne in ker me je delo tako pritegnilo, sem sprejel njihovo ponudbo in naslednje poletje tam delal še tri mesece. Najprej kot pomočnik natakarja v restavraciji, ko sem na velikih pladnjih nosil krožnike do servirnih postaj. Po približno mesecu in pol pa sem že lahko sprejemal tudi naročila in stregel pri mizah, ker sem poleg tekoče angleščine znal komunicirati tudi v francoščini in španščini. Dodatno sem tudi že imel podlago iz gostinske šole. Takrat sem prvič videl, kaj pomeni delati v urejenem in standardiziranem sistemu znotraj hotela in to me je zelo pritegnilo.

Po Ženevi ste nekaj let delali v hotelski verigi Hyatt v Ameriki, kjer ste dodobra spoznali, kaj pomeni odlična organizacija dela.
Matic Kriter: Res je. Proti koncu zadnjega letnika v Švici sem dobil ponudbo za management pripravništvo v hotelski verigi Hyatt v Ameriki, tako da sem od leta 2006 do 2008 delal v štirizvezdičnem kongresnem hotelu Hyatt Regency Denver s 1100 sobami. To je bil v tistem času največji kongresni hotel v ZDA. Med drugim smo gostili demokratsko konferenco Baracka Obame, ko je leta 2008 kandidiral za predsednika ZDA. Leta 2007 je bil prav ta hotel izmed vseh 212 Hyattovih hotelov v Ameriki izbran za najboljšega. V hotelu je bilo takrat približno 800 članov osebja. Samo v strežbi nas je bilo okoli 120 ...

V enem od svojih člankov ste napisali, da je umetnost iz nezadovoljnega narediti zadovoljnega gosta. Opažate kakšne bistvene razlike v odnosu natakarjev do dela in gostov pri nas in v tujini?
Matic Kriter: Ko vidim, da natakarji niso v službi zato, da bi želeli gostu nuditi nekaj več, kot je povprečje, me to zelo zmoti. Pri nas je na primer težava že to, če se mi zdi juha, ki sem jo kot gost dobil predse, premrzla in prosim natakarja, če jo v kuhinji lahko še malo pogrejejo. Reakcija natakarjev pri nas bi morala biti absolutno drugačna, kot je v večini primerov – biti mora prijazna, ustrežljiva in izražati občutek, da je natakar tam, da zadovolji moje potrebe, da se bom v restavraciji počutil kar se da udobno in zaželeno ...

Celoten intervju je objavljen v reviji Pet zvezdic, št. 1/2024.   Nakup izvoda / Letna naročnina

Tekst in foto: Urša Cvilak 

Deli na