Rad dobro jem - Optimistično v novo gostinsko leto

Kako dolgo že niste bili v svoji priljubljeni gostilni? Nekatere je potrebno preverjati, če je še vedno vse lepo in dobro po starem, druge zato, ker se je od zadnjič toliko novega zgodilo. Losos iz Rodika, štruklji iz Velikih Lašč, jelenova krača iz Zagrada in mladostna podjetnost na Goričkem.

Če rad dobro ješ, še ne pomeni, da boš vedno dobro jedel. Tudi kulinarični kritik se ne more izogniti zgagi po ocenjevalnem gostinskem obisku, ne nazadnje je to naša žrtev za vas, da vas pravočasno posvarimo… Med letom se zato naberejo dobre in slabe izkušnje, ne glede na to, kako leto začneš. Ampak vsaj volje si že na začetku ne pustiva vzeti, zato staro leto rada najprej z dobrim končava, nato pa novega skušava enako tudi začeti. Glede tega se je 2026 začelo dobro. Pa čeprav se bo slovensko gostinstvo tudi letos, tako kot lani, soočalo s kadrovsko krizo.

Fino, a še vedno domače, v Rodiku
V Rodiku že tako dolgo nisva bila, da je četrta generacija Mahorčičev medtem peti že zgradila prihodnost. Gostilna Mahorčič je vedno slovela po domačih, znanih, starih in iskrenih okusih Brkinov in Krasa, a Ksenija in Martin sta jih pomladila, nadgradila, popestrila. Mahorčič je tista domača gostilna, v kateri preprosto dobre jedi na krožniku s podpisom chefinje ustvarijo doživetje. Tradicionalnih, domačih, družinskih gostiln s šankom za sosede, lončeno pečjo za predenje, joto za izletnike, kokošjo juho za zdravje, testeninami za generacije, prenočišči za popotnike in poticami za domov, je pri nas vse manj. A še dosti manj je gostiln, ki sicer imajo vse to, a ne le kot včeraj, temveč kot danes in še za jutri. Preliv ajdove kaše, jogurta in zeliščnega olja je osvežilni aperitiv na dnu skodele, iz katere buhti rdeči cvet spretno, lepo in okusno zvite tanko naribane črne redkve, marinirane v rdeči pesi. Vse to so čisti, iskreni, naši, lokalni in sezonski okusi udobja in ugodja, ki jih pričakujemo v vsaki vaški gostilni, a jih v redko kateri (še) najdemo. Mahorčič pa ostaja tradicionalen, toda ob tem noče biti dolgočasen. Skomine nam chefinja nabira z estetskim občutkom in spretnostjo tako za oblike kot za okuse. Lačnemu (gostilniškemu) gostu so njene upodobitve še dovolj znane, tudi radovednemu (dobrojedskemu) pa že dovolj neznane, da se v gostilni četrte generacije vsi počutijo – doma...
Na fotografiji: losos iz doline Glinščice s hrenom, jabolkom in limono (Gostilna Mahorčič)

Celoten članek je objavljen v reviji Pet zvezdic, št. 2 / 2026.  Nakup izvoda / Letna naročnina

Tekst in foto: kulinarični kritik Uroš Mencinger (Šola okusov)

V članku so omenjeni:
-Gostilna Mahorčič
-Pri Kuklju
-Gostilna Francl
-Posestvo Gjerkeš

Deli na