3. Evropski simpozij hrane

Novembra je svetovna in slovenska gastronomska scena, še posebej pa Ljubljana, utripala v dogajanju 3. Evropskega simpozija hrane. Na njem so tudi letos nastopili številni izjemni domači in tuji govorci ter chefi, bili predstavljeni butični biseri, inovativni posamezniki in drugi, ki premikajo meje v svetu turizma, gastronomije in podjetništva. Na njem je luč ugledal tudi Manifest prehrane zdravega razuma.

Predstavljen manifest, ki vzpodbuja k razmisleku in razpravi 
Evropski simpozij hrane (European Food Summit) so Jezeršek gostinstvo in partnerji, med glavnimi so STO, SPIRIT Slovenija in Turizem Ljubljana, zasnovali ter prvič izvedli leta 2019. Letošnji, tretji po vrsti, je potrdil, da postaja gastronomski dogodek, ki gradi vizijo o prehrani prihodnosti in želi pustiti svoj pečat ne samo na evropskih, temveč tudi svetovnih tleh. 
Osrednji del tridnevnega dogajanja je predstavljal sam strokovni simpozij, ki je v dvorano na Ljubljanskem gradu privabil več kot 200 udeležencev. Ti so prisluhnili zanimivim domačim in tujim govorcem, ki sta jih k sodelovanju povabila kuratorja: strokovnjakinja za trajnostne prehranske sisteme dr. Afton Halloran in poznavalec svetovne gastronomije Andrea Petrini. Med njimi so bili tudi britanski novinar in pisatelj Dan Saladino ter svetovno priznana chefa, oba uvrščena na lestvico 50 najboljših restavracij na svetu (50 Best Restaurants) - Alberto Landgraf iz Brazilije (restavracija Oteque) in Rodolfo Guzman iz Čila (restavracija Boragó.
Rdeča nit različnih okroglih miz so bila razmišljanja na temo trajnostnih prehranskih sistemov in ugotavljanja, zakaj je prehod na trajnostno prehrano tako težak. V tej luči je Martin Jezeršek predstavil tudi iniciativo, povzeto v manifestu Prehrane zdravega razuma. Ta ne obravnava le individualnih potreb potrošnika, ampak našo družbo kot celoto. Ni ekstremna in temelji na principu zdravega razuma, hkrati pa vključuje številne vidike, tudi okoljskega. V praksi to pomeni več uživanja raznovrstne, sezonske in lokalno, po možnosti ekološko pridelane hrane, s poudarkom na tisti rastlinskega izvora, manj poseganja po pretirano slani in sladki hrani ter predelanih živilih, ki vsebujejo ojačevalce okusov, nasičene maščobe… Ter se posvetiti tudi temam, kot so temne plati prehranske industrije, siromašenje oceanov, onesnaževanje. S tem lahko vsak po svojih močeh prispeva k spremembam na boljše in lepšo prihodnost...

Celoten članek je objavljen v reviji Pet zvezdic, št. 12/2022.   Nakup izvoda / Letna naročnina

Foto: Marko Delbello Ocepek

Deli na