Jed z zgodbo - Medeni izdelki

Tokrat bo govora o vlogi in pomenu medu in medenih izdelkov v prehranski kulturi na Slovenskem. Že etimologija besede med privede do zanimivih ugotovitev, ki so še kako povezane tudi z eno od pomembnih turističnih posebnosti Slovenije, z medvedi.

Beseda medved namreč pomeni med – jed, torej tisti, ki ima rad med! Vendar med ne predstavlja le medvedje poslastice, ampak je našim prednikom vse do sredine 18. stoletja predstavljal edino sladilo. Niso ga uporabljali le za peko medenjakov, marveč tudi za pripravo sladke medene brezalkoholne ali alkoholne medice (t.i. medenega vina, starejši izraz zanj je tudi meta), medenega žganja in likerja, v novejšem času je nepogrešljiv tudi za izdelovanje peneče medice (peneče medeno vino) in medenega piva. Med je bil glavna sestavina domnevno ene najstarejših slovenskih potic - medene potice. 

V Škofji Loki, Poljanski in Selški dolini se je do današnjih dni ohranilo izdelovanje pečenih ornamentiranih piškotov iz trdega medenega testa. Izdelujejo jih na dva načina: z vtiskovanjem testa v lesene rezljane modele ali z ročnim oblikovanjem vsakega piškota posebej. Slednji način je najbolj značilen za Železnike, Dražgoše in okolico, zato te piškote imenujemo dražgoški kruhki. V lesene modele odtisnjeni piškoti pa se imenujejo loški mali kruhki. V preteklosti so si jih fantje in dekleta podarjali v znak ljubezni in prijateljstva, pekli so jih tudi za darila ob godovih, porokah, za Miklavža, z njimi so na štefanovo botri obdarovali svoje krščence in birmance, podarjali so si jih tudi ob veliki noči. Izdelovalci kruhkov so bili redni prodajalci na sejemskih stojnicah ob cerkvenih žegnanjih in drugih javnih shodih. Eno najstarejših oblik predstavlja polkrožno oblikovani krajček. Tudi krog, srce in zvezda sodijo med temeljne starejše oblike...

Celoten članek je objavljen v reviji Pet zvezdic, številka 5/2018.

Tekst in foto: dr. Janez Bogataj

Deli na