Objavili smo
12 / 2018
Čeprav nam našo prehransko kulturo čez celo leto zagotavlja tudi kruh, ima ta še poseben pomen prav ob iztekajočem se letu. V posameznih gastronomskih regijah Slovenije so ljudje v bolj ali manj dolgem zgodovinskem razvoju razvili razne vrste obrednega kruha, ki je imel izrazito simbolni pomen.
Zlasti še o božiču. Božični kruh izvira še iz predkrščanskega obdobja in je imel po ljudskem verovanju magično in zdravilno moč. Kot simbol božiča je ostajal na mizi vse božične praznike do treh kraljev. Prva pisna poročila o tem kruhu so iz 17. stoletja. Pri nekaterih hišah so spekli en hlebec, pri drugih po tri, za vsak božični praznik po enega. Hlebci so se lahko razlikovali tudi po vrstah moke, uporabljenih za pripravo testa. Tako so npr. spekli po en pšenični, ajdov in rženi kruh. Hlebec ali hlebci kruha so bili seveda prazniku primerno okrašeni s testenim okrasjem. Zaradi posebnega pomena tega kruha, ki so ga bili deležni vsi družinski člani in na kmetijah tudi živina, so se zanj razvila posebna poimenovanja...
Celoten članek je objavljen v reviji Pet zvezdic, številka 12/2018.
Tekst in foto: dr. Janez Bogataj