Jožef Oseli - stregel Titu, kuhal na Sejšelih

Zanimivo poklicno pot 71-letnega Jožefa Oselija sta najbolj zaznamovali delo v rezidenci na Brdu pri Kranju, kjer sta skupaj z ženo Metko sedem let in pol skrbela za osebno in protokolarno strežbo za Josipa Broza Tita, njegovo soprogo Jovanko in njunih gostov. Kasneje je veliko potoval in sodeloval na mednarodnih tekmovanjih kot mednarodni sodnik pri Svetovni kuharski organizaciji in kot član komiteja Kuharjev brez meja spletal številna zanimiva prijateljstva. Kuhal in asistiral je v najbolj prestižnih hotelih in restavracijah po svetu. Novembra bo v samozaložbi izdal komplet treh knjig, z naslovom »Uresničil sem sanje«, v katerih opisuje svojo življenjsko in poklicno pot ter ponuja zanimive recepte z vsega sveta.

Intervju:

Kljub temu, da ste že v pokoju, zares veliko potujete. Vabijo vas chefi iz prestižnih hotelov po vsem svetu. Kam vas je pot peljala nazadnje?
Oseli: Res je, od leta 1995 in vse do lani sem obiskal 26 držav. Zadnja pot je bila v Saudovo Arabijo, kjer smo pod vodstvom Thomasa A. Guglerja, predsednika svetovnega kuharskega združenja WACS, v palači v Rijadu pri kronskem princu Salmanu pripravljali gala kosilo za 360 gostov. Takrat je princ gostil ruskega predsednika Vladimirja Putina. Najožji sodelavci smo se ponovno zbrali čez dva tedna in pripravili še gala kosilo za 280 gostov, ko je princ gostil indijskega premierja Narendra Modija. Zadolžen sem bil za pripravo sladice in navdušili smo s čokoladnim brownijem. V času med obema dogodkoma sem odpotoval na Šrilanko, kjer je bilo več kot 2000 kuharjev, ki so sodelovali na enem največjih kuharskih tekmovanj na svetu. Tja sem bil povabljen s strani šrilanške kuharske organizacije v ocenjevalno komisijo.

Pot vas je zelo hitro pripeljala do protokolarne strežbe. Kdo je bila oseba, ki vas je vpeljala vanjo in največ naučila?
Oseli: V restavraciji Skupščine je bilo zares veliko dela. Leta 1969, takrat sem bil star 20 let, je Tito prišel v Ljubljano kot častni gost Univerze in sem mu prvič stregel. Kasneje me je moj šef Zvone Sajovic večkrat vzel s sabo na razne protokolarne dogodke, ki so se odvijali v rezidenci na Brdu pri Kranju ali v Klubu delegatov v Ljubljani, da sem sodeloval pri strežbi na različnih dogodkih. Moram priznati, da me je za vsako napako celo nadrl, ni bilo lahko. A sem to vzel za dobro, saj sem se od njega veliko naučil. Veliko sem se naučil tudi od Vinka Slapšaka, vodje strežbe na Izvršnem svetu, ki pa je vodil tudi strežbo na Brdu, kadar je Republika Slovenija gostila predsednika Tita in njegove goste. Učil sem se, kako je potrebno vse organizirati, kako pomembna je predpriprava na dogodek, kako pomemben je spisek stalnih zunanjih sodelavcev in kako protokolarno strežbo izpeljati do popolnosti. Z Vinkom sem ob obisku takratnega italijanskega predsednika Giuseppeja Saragatija stregel glavno omizje s Titom. To so bili moji prvi stiki z Maršalom...

Celoten intervju je objavljen v reviji Pet zvezdic, številka 10/2020.  Kupi izvod / Letna naročnina

Tekst: Urša Cvilak  Foto: osebni arhiv Jožefa Oselija (na fotografiji Jožef Oseli - drugi z desne, sedi - s člani komiteja Kuharji brez meja Chefs Without Borders na Bledu).

Deli na