Objavili smo
02 / 2022
Januarja je bila na spletnem svečanem srečanju vzpostavljena Mreža kolektivnih blagovnih znamk, oblikovanih po modelu Izvorno slovensko, katerega avtor in lastnik je podjetje ProVITAL d.o.o. Kolektivne blagovne znamke postajajo vedno bolj prepoznavno in preverjeno orodje trajnostnega razvoja in promocije podeželja.
Mreža tudi za boljšo informiranost javnosti o znamkah
Kolektivne blagovne znamke (krajše KBZ) so v zadnjih desetih letih postale pomembno orodje razvoja podeželja v pametne ruralne destinacije s kreativnimi in uspešnimi ponudniki ter povezovalci, najpogosteje destinacijskimi organizacijami. Slednje so vzpostavljanje znamk razumele kot enega prvih ukrepov strateške prihodnosti destinacije. Na svečanem srečanju 31. januarja je bila vzpostavljena Mreža kolektivnih blagovnih znamk (KBZ), oblikovanih po modelu Izvorno slovensko, katerega avtor in lastnik je podjetje ProVITAL d.o.o. Med dvanajstimi ustanovnimi partnerji je poleg podjetja ProVITAL z znamko Izvorno slovensko še enajst kolektivnih blagovnih znamk: Bohinjsko/From Bohinj, Okusi Rogle, Dobrote Dolenjske, Srce Slovenije, Idrija izbrano, Jeruzalem Slovenija, Okusiti Laško, Blejski izbor, Naše najboljše, Sevnica Premium in Iz Doline Soče.
Člani Mreže KBZ si bodo prizadevali za skupen strateški razvoj in prenos znanj, izkušenj in spretnosti, skupne raziskovalne aktivnosti, prijave na razpise. Pa tudi za vzpostavitev modela platforme, ki bo omogočila informiranje, komuniciranje, trženje, prodajo, logistiko, distribucijo in evalviranje certificirane ponudbe visoke kakovosti in lokalno dodane vrednosti vsake kolektivne blagovne znamke. Glavni namen Mreže je doseči boljšo informiranost in ozaveščanje javnosti o pomenu lokalno pridelane in predelane hrane, storitev in doživetij, s čim manjšim ogljičnim odtisom ter posledično večjo povezano prodajo po cenah, ki so skladne s pričakovanji ozaveščenih kupcev.
Študenti raziskovali, koordinatorice o izkušnjah s terena
Spletno srečanje je potekalo v treh sklopih. V prvem delu je zbrane pozdravil Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, nato so udeleženci prisluhnili Kseniji Flegar, vršilki dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za turizem pri MGRT, Branku Ravniku, generalnemu direktorju Direktorata za kmetijstvo, in Iloni Stermecki, vršilki dolžnosti direktorja Slovenske turistične organizacije. Svečane listine vstopa v Mrežo KBZ sta podelila prof. dr. Janez Bogataj, član Akademije Izvorno slovensko, in doc. dr. Tanja Lešnik Štuhec, avtorica vzpostavljanja KBZ po modelu Izvorno slovensko.
V drugem delu srečanja je o pomenu povezovanja gospodarstva in izobraževalnih institucij spregovorila izr. prof. dr. Maja Turnšek, prodekanka za raziskovalne zadeve Fakultete za turizem Univerze Maribor. Študenti mag. študija Fakultete za turizem Brežice pa so pod vodstvom doc. dr. Tanje Lešnik Štuhec, pred. Mojce Polak in asist. Nejca Pozveka predstavili poglobljeno raziskavo o KBZ, vzpostavljenih po modelu Izvorno slovensko. Te so potrdile pozitivne učinke vzpostavljenih kolektivnih znamk na razvoj podeželja in doseganje višje dodane vrednosti. Možnosti nadaljnjega razvoja skupne platforme KBZ sta komentirala Sašo Krumpak, direktor podjetja Halki d.o.o., in Gaber Terseglav, direktor podjetja Optifarm d.o.o.
V tretjem delu srečanja so koordinatorice kolektivnih blagovnih znamk, vzpostavljenih po modelu Izvorno slovensko, predstavile primere kreativnih pristopov razvoja, trženja in povezovanja ponudnikov, ki pomembno gradijo prepoznavnost posameznih podeželskih destinacij. Dr. Jana Vilman in dr. Tanja Lešnik Štuhec pa sta ob koncu povzeli ključne usmeritve ponudbe, certificirane s KBZ. Srečanje je zaključil Klemen Langus s povabilom, da se predstavniki oziroma člani Mreže KBZ naslednjič srečajo v živo, na 16. Mednarodnem festivalu alpskega cvetja, ki bo v Bohinju potekal od 27. maja do 12. junija.
Na fotografiji zgoraj: V Mrežo kolektivnih blagovnih znamk Slovenije je bila s častno listino modela Izvorno slovensko sprejeta tudi znamka Jeruzalem Slovenija. Prevzel jo je Andrej Vršič, direktor Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Občine Ormož.
Celoten članek je objavljen v reviji Pet zvezdic, št. 2/2022. Nakup izvoda / Letna naročnina