Velik dan za Slovensko potico

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je Slovensko potico na nacionalni ravni zaščitilo že decembra 2017, v začetku leta 2018 pa vlogo za njeno zaščito na evropski ravni poslalo še Evropski komisiji. Vse do letošnjega 21. aprila je nato trajal postopek, ko je v komisija v Uradnem listu EU objavila Izvedbeno uredbo, s katero je Slovenska potica tudi črno na belem s strani Evrope pridobila zaščito oziroma oznako Zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP). Minister dr. Jože Podgoršek je ob tem povedal: »Slovenska kuhinja ima zelo bogato tradicijo. Slovenska hrana ima identiteto, ki se odraža tudi v zaščitenih proizvodih na ravni EU. Potica je zagotovo jed, ki najbolje simbolizira praznični jedilnik Slovencev. V letu, ko je Slovenija Evropska gastronomska regija, je ta zaščita samo še dodatna potrditev in spodbuda, da verjamemo v izvrstne slovenske tradicionalne jedi, katere pripravljajo pridne roke ter to znamo tudi izkoristiti.«
In kaj pravzaprav pomeni zaščita ZTP? Slovensko potico se lahko proizvaja kjerkoli, a je za to potreben certifikat, ki potrjuje, da je izdelana skladno s potrjeno specifikacijo za Slovensko potico. Izdelana mora biti po predpisanem tradicionalnem receptu za testo in nadeve – teh je dovoljenih pet: orehov, orehov z rozinami, rozinov, pehtranov in pehtranov s skuto. Pečena mora biti v potičniku, tradicionalnem pekaču za peko Slovenske potice, ki zagotavlja edino pravo obliko potice. Biti mora okrogla, z luknjo v sredini, njen zunanji rob je gladek ali pokončno rebrast (ne poševno!). Imeti mora 3 do 4 zavoje, če je pečena v večjih potočnikih, ima lahko še 1 do 2 dodatna zavoja. Najmanjšo dovoljeno velikost Slovenske potice zagotavlja potičnik s spodnjim premerom 14 centimetrov. Slovenska potica je lahko potresena s sladkorjem v prahu in kot taka predstavlja slovensko narodno sladico, na katero smo Slovenci zelo ponosni. 
Vsi proizvajalci, ki želijo proizvajati zaščiteno Slovensko potico in jo tako tudi poimenovati, morajo predhodno pridobiti certifikat neodvisnih kontrolnih organizacij, kot sta na primer Inštitut Kon-Cert in Bureau Veritas d.o.o. Ostali lahko še naprej uporabljajo svoje recepture in izdelek poimenujejo potica, orehova potica in podobno (v Avstriji lahko na primer proizvajalci še vedno uporabljajo ime Potize in Putize). 

JANJA ŠTRUMBELJ, lastnica blagovne znamke in butika »le Potica« (na fotografiji)
»Leta 2019 sem kot prva v Sloveniji prejela certifikat za izdelavo Slovenske potice. Do sedaj sem ga uporabljala bolj kot nekakšno referenco, da ponujam proizvod boljše kakovosti, kot da bi potico s tem poimenovanjem tudi dejansko tržila. Z zaščito na ravni EU pa upam, da bo to pripomoglo k večji prepoznavnosti in prodaji zaščitene Slovenske potice tako doma kot v tujini. Žal mi je edino, ker je v pravilniku zapisan najmanjši spodnji premer potičnika 14 cm. Iz takega potičnika dobimo potico težko približno en kilogram, z embalažo lahko tudi kilogram in pol, kar je s praktičnega vidika zelo veliko. Tujci bi namreč potice manjših velikosti veliko lažje odnesli s seboj na letalo in jih raje kupili kot spominek za domov. Na ta način bi se Slovenska potica lahko veliko bolje promovirala. Tudi sama v butiku le Potica ponujam zgolj mini potičke z različnimi nadevi, nanje pa pač napišem, da gre za tradicionalno potico iz Slovenije. Večje potice, se pravi takšne, ki so lahko označene z imenom Slovenska potica, pečem samo po naročilu, saj jih večinoma naročajo samo za praznike.«

Članek je objavljen tudi v reviji Pet zvezdic, št. 5/2021.   Nakup izvoda / Letna naročnina

Tekst: revija Pet zvezdic  Foto: Nina Roydo

Deli na