Jed z zgodbo - Zaščitena slovenska potica

Slovenski mediji so 15. decembra 2017 objavili veselo novico o zaščiti slovenske potice z eno od treh shem kakovosti pri Evropski komisiji, in sicer kot zajamčeno tradicionalno posebnost (Traditional Specialty Guaranteed). To pomeni, da je živilo oziroma jed izdelana iz tradicionalnih sestavin po tradicionalni enotni recepturi.

Pridelava sestavin geografsko ni omejena, torej določeno živilo ali jed lahko izdelujejo kjerkoli, vendar se morajo obvezno držati predpisane recepture in oblike živila ali jedi. Seveda le v primeru, če izdelovalec ali gostinska hiša želi uporabiti poimenovanje slovenska potica. Po zaključku postopka registracije pri Evropski komisiji, kar bo lahko trajalo tudi več mesecev ali celo več kot leto, se bo tako slovenska potica pridružila v skupino jedi, ki so zaščitene kot zajamčena tradicionalna posebnost. V tej skupini ima naša država že zaščitene prekmursko gibanico, idrijske žlikrofe in belokranjsko pogačo. Torej ne ravno številna, a dokaj ugledna druščina, ki bi lahko v naslednjih letih dobila še kakšnega člana ali članico. 

Elaborat zaščite zelo podrobno določa pravila, ki jih bodo morali izdelovalci upoštevati, če bodo potico želeli imenovati slovenska potica. Zaščita (zaenkrat) vključuje pet različnih slovenskih potic, in sicer pehtranovo, pehtranovo s skuto, orehovo, rozinovo in lešnikovo. Pomembna podrobnost zaščite je tudi oblika potice in pekača potičnika. Slovenska potica je namreč le okrogel testeni zvitek, ki je nadevan z navedenimi nadevi in spečen v okroglem pekaču potičniku, ki ima zunanjo steno gladko ali narebreno. Pri slednjem morajo biti rebra navpična, saj je poševna narebranost značilna za pekače pogač pretežno iz nemškega govornega območja. Iz povedanega sledi, da se razne pravokotne oblike potic ne morejo imenovati slovenske potice, ampak kvečjemu štruklji oziroma potični štruklji. Pekači potičniki so t.i. tradicionalni, torej lončeni, lahko tudi kovinski in s teflonsko oblogo. To pomeni tržni izziv za rokodelstvo, obrt, industrijo in trgovino, saj se razen lončarskih izvedb na tržišču ne dobijo značilni pekači za slovensko potico, ampak le uvoženi primerki za šarklje in druge tuje pogače...

Celoten članek je objavljen v reviji Pet zvezdic, številka 1/2018.

Tekst in foto: dr. Janez Bogataj

Deli na