Objavili smo

Bremerhaven - ribje palčke, Elvis Presley in klobasa z jabolčno čežano

09 / 2022

Na območju ribiškega pristanišča Fischereihafen v Bremerhavnu, ki leži na nemški obali Severnega morja in v bližini mesta Bremen, so največji industrijski obrati za predelavo rib v Evropi. Glavnino predelave in priprave rib iz severnih morij za končno potrošnjo danes opravijo strojno, edino škampi zahtevajo preveč ročnega dela, zato jih izvozijo v Maroko, kjer jih ročno očistijo, nato pa jih uvozijo nazaj. V bremenski vinski kleti Bremer Rastkeller hranijo najstarejše vino v Nemčiji, to je plemeniti rose iz Rüdesheima ob Renu, letnik 1653!

Bremerhaven, kot že ime pove, je tipično pristaniško mesto, ki je bilo leta 1827 ustanovljeno kot novo pristanišče hanzeatskega mesta Bremen. Korito reke Weser se je v stoletjih napolnilo z muljem, zato ladje niso mogle več pristajati v starem bremenskem pristanišču Schlahte. »Ker v tem času ni bilo na razpolago bagrov, ki bi težavo rešili, je bil edini način, da Bremen ohrani svoj trgovski primat, ustanovitev novega pristanišča na reki Weser, najbolje na ustju, kjer se ta izliva v morje. To območje je tedaj pripadalo Kraljevini Hannover, zato je moral Bremen dogovor o tej nameri urediti z njimi,« pojasni Maren Watzkat, mestna vodička. In tako je nastal Bremerhaven, mesto, ki na prvi pogled ne ponuja veliko, saj nima pomembne kulturne dediščine, zato pa je logistična prestolnica Evrope, kjer vsako leto preložijo več kot 6 milijonov kontejnerjev z različnim potrošnim blagom in dobrih 2 milijona in pol avtomobilov. Predvsem pa je Bremerhaven prestolnica večine rib, ki pridejo tudi na naše krožnike!

Največji industrijski obrat za predelavo rib v Evropi 
Ljudje na tem mrzlem in vetrovnem koncu Evrope so se v preteklosti preživljali predvsem z ribištvom in še danes Bremerhaven z ribami preskrbuje skoraj celotno srednjo Evropo. Del mesta, ki se imenuje Geestemünde, je ribja prestolnica vse od druge polovice 20. stoletja, ko je bilo tu največje ribiško pristanišče v Nemčiji in sploh v celotni Evropi. Še v drugi polovici 20. stoletja so imeli okoli 140 ladij za globokomorski ribolov, danes pa jih je v vsej Nemčiji samo šest ali sedem, medtem ko Bremerhaven danes nima niti ene! Razlog za takšen padec ribištva na severu Nemčije sloni v odločitvi Evropske unije o razdelitvi ribolovnih območij držav članic na cone, ki pa so lahko od obale posamezne države oddaljene največ  200 milj. »Uvedba tega sistema je za Nemčijo v celoti pomenila veliko izgubo, saj nimamo dolge obale,« pojasni Maren Watzkat in doda: »Z ladjami za globokomorski ribolov smo prej lahko hodili lovit ribe daleč na sever, proti Norveški, Islandiji, Grenlandiji ..., zdaj to ni več mogoče.« In kaj se je zgodilo z ribištvom? 
»No, ribe zdaj lovijo drugi, v Bremerhavnu pa jih predelamo za končnega potrošnika,« nadaljuje Maren. Na območju ribiškega pristanišča Fischereihafen so locirani največji industrijski obrati za predelavo rib v Evropi. »Ribe, ki jih nalovijo naši sosedje, večinoma zamrznejo že na ladjah ter jih pripeljejo v Bremerhaven, kjer jih pripravimo za potrošnika oziroma za dobavo trgovskim verigam po vsej Evropi. To so ribe vseh vrst, pripravimo jih surove, očiščene, zamrznjene, predelane v filete, ribje palčke ... Dnevno na primer proizvedemo od 11 do 15 milijonov ribjih palčk!« pripomni Maren Watzkat. Glavnino predelave in priprave rib iz severnih morij za končno potrošnjo danes opravijo strojno. »Edino kozice oziroma škampi zahtevajo preveč ročnega dela, zato jih najprej izvozimo v Maroko, kjer jih ročno očistijo, nato jih uvozimo nazaj,« z nasmeškom pripomni Maren.

Ribje pristanišče Schaufenster Fischereihafen 
Schaufenster Fischereihafen na drugi strani reke Weser je prenovljeno staro ribiško pristanišče iz 19. stoletja, zibelka nemškega ribištva. Tam, kjer so ribiške ladje nekoč iztovarjale svoj ulov, danes najdete celo vrsto restavracij, kavarn, pubov in trgovin s pomorsko tematiko. V nekdanji pakirnici številka IV je nekakšen ribji outlet, kjer si lahko privoščite skoraj vse, od tradicionalnih sendvičev s prekajenimi slaniki, priljubljenih zvitkov matjes s surovimi slaniki v različnih marinadah, vse do bolj prefinjene ribje ponudbe v restavracijah, kot je recimo trendovski Dock IV. Na meniju je poleg klasičnih mesnih jedi tudi nekaj bolj ali manj običajnih ribjih poslastic, kot so romb v pečici z rižoto, zeleno, belimi šparglji in paradižnikom, polenovka z grahovim pirejem z meto in korenčkom, tunin zrezek s sladkim krompirjem in shitake gobami ter pokrovače z guakamolejem, pečeno rdečo čebulo in svežo zeleno solato – vse lično servirano na trendovskih keramičnih krožnikih različnih barv.
Schaufenster Fischereihafen je izletniška destinacija za ljubitelje rib, kjer se vedno kaj dogaja, saj ponudniki poskrbijo ne le za ribe na krožniku, temveč tudi za zabavo. Od spomladi do začetka septembra se tu odvijajo številne prireditve, koncerti in predstave, delavnice za otroke ... Letno ga obišče okrog pol milijona gostov, ki uživajo v avtentičnem vzdušju ribjega mesta ter si na licu mesta ogledajo, kako je nekoč potekalo delo v ribji pakirnici. Verjemite, bilo je veliko manj poetično od uživanja v ribjih dobrotah! 

Največji tematski muzej o emigraciji v Evropi 
Vendar pa v Bremerhaven ne prihajajo in odhajajo samo kontejnerji, ribe in avtomobili. Pristanišče Seestadt, kjer so leta 2005 odprli Nemški izseljenski center, sodoben muzej, posvečen zgodovini nemškega izseljevanja, je bil eno največjih izseljenskih pristanišč 19. in 20. stoletja, ki je milijonom ljudi spremenil življenje. Po letu 1830 se je Bremerhaven razvil v največje izseljensko pristanišče v celinski Evropi: več kot 7,2 milijona ljudi se je do druge svetovne vojne tu vkrcalo na ladjo, da bi začeli novo življenje na drugem koncu sveta, v obljubljeni deželi Ameriki. Dovolj razlogov, da temu pomembnemu poglavju v človeški zgodovini posvetimo poseben muzej so menili predani državljani in leta 1985 ustanovili Muzejsko združenje nemškega izseljenstva, kar je pripeljalo do odprtja muzeja leta 2005. Danes je Deutsches Auswandererhaus Bremerhaven največji evropski tematski muzej o emigraciji, ki omogoča tudi dostop do zbirk podatkov o evidencah priseljevanja in najbolje obiskani muzej v zvezni deželi Bremen. Med tistimi, ki so se vkrcali na ladjo proti Ameriki, v iskanju boljšega in lepšega življenja, je bila denimo tudi nemška pevka in igralka Marlene Dietrich. 
Vendar pa se ljudje iz Nemčije niso samo izseljevali, nekateri so tudi prihajali, tako kot recimo Elvis Presley, ki je v Bremerhaven prišel oktobra leta 1958 kot pripadnik ameriške vojske in se izkrcal na pristaniškem terminalu za križarke Columbus Cruise Center. Čeprav je kariero začel leta 1953 in je že bil slaven, se ni izognil pozivu k orožju in je zavračal kakršnokoli posebno obravnavo. In tako je prvega oktobra 1958 prispel tudi v Bremerhaven. Mediji in nekaj sto najstniških oboževalk in oboževalcev ga je sprejelo z navdušenjem. Toda Elvis je šel naprej, kot je velevala vojaška dolžnost, v garnizon v Friedbergu v okrožju Hessen, kjer je služil kot voznik džipa v izvidniški enoti. Marca 1960 se je vrnil v ZDA.
Nemški izseljenski center je izjemno pomembna inštitucija, saj opozarja, da so migracije sestavni del zgodovine Nemčije kot tudi vsega človeštva. Muzej danes obsega 3340 kvadratnih metrov razstavnih površin v dveh objektih. Vključuje tudi akademijo za raziskave migracij ter posameznikom omogoča individualne študije, kajti vsak ima v družini koga, ki je nekoč zapustil Nemčijo. V pritličju muzeja je imenitna restavracija Speisesaal, kjer lahko naročite lokalno ribjo juho Bremerhaven Fishsuppe in še marsikaj drugega. Poleg koščkov ribe, narezane zelenjave in paradižnikove kaše so v njej tudi školjke. Zmagovalna pa je gotovo še ena tipična jed, in sicer dimljeni slaniki (Matjes)s pečenim krompirčkom ter jogurtovo omako z jabolki (Aalrauchmatjes)...

Celoten članek je objavljen v reviji Pet zvezdic, št. 9/2022.   Nakup izvoda / Letna naročnina

Tekst: Smilja Štravs  Foto: arhiv Bremerhaven.de
Dodatne informacije: Nemška turistična organizacija, DZT

Deli na
09 / 2022
Restavracija Rizibizi, Portorož - chef Tomaž Bevčič
MED OKUSI IN BARVAMI MORJA IN ZEMLJE Restavracija Rizibizi tudi na novi lokaciji v centru Portoroža razvaja goste, ki si želijo kreativnih morskih dobrot, pripravljenih po navdihu chefa Tomaža Bevčiča. Zaljubljen je v pristne okuse morja in barve, ki celo pozimi na krožnikih pričarajo poletje....
09 / 2022
Hotel in gostilna Ančka, Šenčur
PRI ANČKI SO ŠE VEDNO DOMA ŠTRUKLJI Z VELIKO ZAČETNICO! Po novem Gostilna Ančka v Šenčurju pri Kranju ni več samo gostilna, ampak tudi butični hotelček. Po prenovi se namreč ponaša z novo zunanjostjo, v gostinskem delu s sodobno urejeno zajtrkovalnico in veliko teraso ter v zgornjem nadstropju...
08 / 2022
Nemška tradicija – pivo, kruh in klobase
Ko je govora o Nemčiji, kaj hitro pomislimo tudi na pivo. Pivska kultura je nepogrešljiva sestavina nemške družbe. Podobno je s kruhom in pekovskimi izdelki, saj se Nemčija ponaša tudi z edinstveno pekovsko kulturo. Če Nemca v tujini vprašate, kaj iz svoje domovine najbolj pogreša, bo med naštetimi...
Objavili smo Pregled vseh člankov

Novičke

Bodite med prvimi obveščeni o aktualnih dogodkih,
tečajih, novostih iz sveta kulinarike ...

Prijava uspešna

Soglašam, da podjetje UMAMI d.o.o. vpisane podatke uporabi za
namene obveščanja o novostih in posebnih ponudbah.