Gostilna Zlato runo, Dobrova

GRUZIJA NI SAMO VINO IZ AMFORE, AMPAK TUDI ODLIČNA HRANA!
Na obrobju Ljubljane je gostilna Zlato runo, na vrtu katere stojita največja glinena amfora in vrč pri nas. Oba prepoznavna simbola Gruzije, katere bogato kulinarično in vinsko tradicijo Slovencem že desetletja z ljubeznijo predstavlja simpatična družina Nozadze. Tukaj je doma tudi eden najboljših slovenskih sommelierjev, Ilia Nozadze!

Miza mora biti ves čas polna
Najprej so na mizo prišle hačapuri, še vroče in dišeče pite z mladim kravjim sirom, ki imajo lahko tudi druge nadeve, kot so sirov z jajci, fižolov ali z govejim mesom. Ter hladni namazi iz mletih orehov v obliki kroglic in zvitkov. »V Gruziji se obrok vedno začne s kakšno od pit in te so ves čas na mizi, tako kot v Sloveniji na primer kruh. Posebno čast pa gostu izkažemo s tem, da mu ponudimo tudi nekaj z orehi. Ti poleg lešnikov v Gruziji zelo dobro uspevajo, a so precej dragi in zato dragoceni,« je nasmejano razložil Tamazi Nozadze. Ob okušanju dobrot, ki jih je kot po tekočem traku pripravljala njegova žena Zina in ki so kmalu napolnile mizo, je dodal: »Gruzijska kuhinja ne pozna predjedi, juh, glavnih jedi, ampak mora biti miza ves čas polna različnih dobrot, s katerimi si gostje postrežejo. Poleg tega je za gruzijsko mizo vedno glasno, vzdušje mora biti veselo in sproščeno. Da se gostje počutijo kot doma!«
Prav takšno vzdušje želijo pričarati tudi obiskovalcem gostilne Zlato runo. Ti so ob prvem obisku nemalokrat prijetno presenečeni nad gruzijsko bogato kulinarično zakladnico, ki so jo sooblikovali rodovitna zemlja, klimatska raznolikost in pestro zgodovinsko ozadje. Ta vzhodnoevropska država, ki danes šteje blizu štiri milijone prebivalcev, leži ob severovzhodni obali Črnega morja, se obenem dotika mogočnega gorovja Kavkaz, ki velja za nekakšno vez med Evropo in Azijo, ter meji na več držav - Rusijo, Turčijo, Armenijo in Azerbajdžan. V svoji preteklosti je bila na »prepihu« različnih vplivov in vojn (tudi napetih odnosov z Rusijo), a je uspela obdržati svojo identiteto. Med drugim ima čisto svojstven jezik - gruzijščino in abecedo ter posebno pisavo.

Glinena posoda in začimbe s Kavkaza
Zlato runo je v Zupančičevi jami delovalo vse do leta 2016, ko sta se Tamazi in Zina odločila za nov korak. Gostilno sta leta 2017 preselila v lastne prostore v Šujici pri Dobrovi, v pritličje stanovanjske hiše, ki sta jo skozi leta gradila in v kateri danes družina Nozadze tudi živi. Veliko opreme v gostilni in na njenem vrtu je plod Tamazijevih idej in tudi ročnih spretnosti - od lesenih opažev in pohištva do glinenih utic v obliki amfore in vrča ter lani dokončane kamnite vinske kleti. 
Ob prijetni gruzijski glasbi se je naša pokušina nadaljevala. Lončeni izdelki niso gruzijska tradicija le pri izdelavi vinskih amfor, ampak tudi posode za kuhanje, peko in shranjevanje živil. V njej se večina jedi duši ali peče pri visoki temperaturi ter nato tudi postreže. Svojstven okus jedem dajejo koriander, pa naj gre za sveže ali sušene liste in semena, peteršilj, šetraj, čili in poper. Predvsem pa številne gruzijske začimbe, ki rastejo le na pobočjih Kavkaza in za katere v slovenščini nimamo imen...

Celoten članek z recepti je objavljen v reviji Pet zvezdic, št. 11/2022.   Nakup izvoda / Letna naročnina

Tekst: Urša Cvilak  Foto: Peter Irman

Recepti, objavljeni v članku:
-Hačapuri (slana sirova pita), kroglice iz pora in pese in zvitki iz jajčevca
-Hinkali (gruzijski žlikrofi)
-Adžapsandali (zelenjavni lonec)
-Čašušuli (mesni ragu)
-Mtsvadi (marinirano meso na nabodalu)

Dodatne informacije:
Gruzijska gostilna Zlato runo, Šujica 2E, 1356 Dobrova pri Ljubljani
https://zlatoruno.si / info@zlatoruno.si / 031 845 863

Deli na