Intervju z Andrejo Škvarč: Stare sorte vinske trte

STARE SORTE VINSKE TRTE SO NAŠE BOGASTVO IN PRILOŽNOST!

Če bi vam nekdo omenil racuk, sipo, čedajc ali duranijo, malašijo, tribjan, bi verjetno samo posamezni vipavski in istrski vinogradniki in vinarji vedeli, da je govora o starih lokalnih sortah vinske trte. Da to naše bogastvo starih, avtohtonih in udomačenih sort na Primorskem ne bi šlo v pozabo in morda koga vzpodbudilo k temu, da jih ponovno zasadi, je lani izšla publikacija Lokalne sorte vinske trte - Vipavska dolina ter letos še za Slovensko Istro. O njunem nastajanju in pomenu smo se pogovarjali z avtorico, inženirko kmetijstva in vinogradniško strokovnjakinjo Andrejo Škvarč (na fotografiji levo). 

Izsek iz intervjuja

Ste vodja Selekcijsko trsničarskega središča Vrhpolje. Prosim opišite nam, s čim vse se ukvarjate?
Andreja Škvarč: Selekcijsko trsničarsko središče Vrhpolje je eden od manjših oddelkov Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, kjer izvajamo naloge Javne službe v vinogradništvu: selekcijo vinske trte v vinorodni deželi Primorska, zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala vinske trte v vinorodni deželi Primorska ter strokovno-tehnično koordinacijo v vinogradništvu. Poleg tega smo tudi podizvajalci naloge »Introdukcija in tehnološki poskusi«. Ukvarjamo se s pridobivanjem zdravega in kakovostnega sadilnega materiala vinske trte, novih klonov sort vinske trte, ohranjanjem starih lokalnih sort in na ta način z varstvom biotske raznovrstnosti. Zagotavljamo izhodiščni matični razmnoževalni material potrjenih slovenskih klonov vinskih sort za nadaljnje razmnoževanje in preizkušamo nove vinske in namizne ter tolerantne sorte.

Slovenija ima bogato in dolgo vinogradniško tradicijo. Ali znamo ceniti stare sorte in kako ste prišli do lokalnih sort, ki jih opisujete v novih publikacijah? 
Andreja Škvarč: Ja, menim, da znamo ceniti stare lokalne sorte, saj so za podobne kolekcije, kot jih imamo v Vrhpolju, vsaj za Primorsko vem, skrbeli že pred leti. Med letoma 1986 in 1997 sta dr. Zora Korošec – Koruza iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in mag. Boris Koruza iz Kmetijskega inštituta Slovenije poskrbela za ureditev kolekcijskih vinogradov s starimi sortami na treh lokacijah – v Ložah in Kromberku v Vipavski dolini ter na Dobrovem v Goriških brdih. V Kromberku in na Dobrovem trte še rastejo, v Ložah pa so staro kolekcijo pred leti izkrčili. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je bila na Postaji za sadjarstvo in vinogradništvo v Šempetru pri Novi Gorici posajena kolekcija več kot dvesto vinskih in namiznih sort vinske trte.
V vinograd - kolekcijo, ki jo sedaj oskrbujemo mi, smo »prenesli« sorte iz prej omenjenih, starih kolekcij, kar pomeni, da smo sami cepili stare sorte in pridelali trsne cepljenke...

Celoten intervju je objavljen v reviji Pet zvezdic, št.4/2024.   Nakup izvoda / Letna naročnina

Tekst in foto: Urša Cvilak

Deli na