Rad dobro jem - Fine dining ne izumira, temveč se čisti

Razlika med piknikom ob plinskem žaru in chefovo degustacijo ob tlečem polenu. Razlika med bistromanijo in bistronomijo. Razlika med dobro jesti vsak dan in vrhunsko jesti le za praznike...

BREZ DIMLJENE POSTRVI NI MENIJA
Prelistajte jedilne liste naših restavracij, gostiln in bistrojev, v mestih in na deželi, na planinah in po nižinah, ob rekah, potokih, ribnikih in morju, ki ponosno razglašajo, da slovensko kulinariko posodabljajo z »lokalnimi in sezonskimi« jedmi. Ni razlike! Pa ne zaradi vsak dan nedeljske goveje juhe in vse leto gobanove, tudi ne zaradi slovenskih tartufov na italijanskih njokih ali zaradi ljubljanskega zrezka na milanski način in dunajskega na svinjski način… Ne, če kje med hladnimi predjedmi celo izpustijo goveji karpačo in/ali tatar, prav nikjer, brez izjeme, v naših generičnih prehranjevalnicah ne (z)manjka – dimljene postrvi! Ni boljšega mašila, ki kuharjem olajša delo na začetku, ko smo jedci tako lačno-neučakani, da gostilničarju grozi slaba ocena na (ne)družabnem omrežju, če mora gost predolgo čakati do glavne jedi. Dimljena postrv potrpežljivo čaka v hladilniku. Nič hudega se ji ne zgodi, četudi zmanjka elektrike ali gostov, saj potrebuje le krožnik iz najnovejše kolekcije generično generiranih insta-objav in šopek solatk, pridelanih na okenski polici in z okusom, po možnosti, ostrig, pa je nared stvaritev z največ lokalnosti in za najmanj 15 evrov. Naj torej omenim, kako s tako prozaično stalnico – vsakdanja zaradi vseprisotnosti in navadna zaradi generičnega pomanjkanja idej – sodobnih jedilnikov opravijo boljši.
Eck, če smo že začeli z njim, si pomaga z emulzijo in sokom bezgove sladkosti, jabolčne kislosti, hrenove pikantnosti in drobnjakove česnatosti (na fotografiji)...

Celoten članek je objavljen v reviji Pet zvezdic, št. 9 / 2026.  Nakup izvoda / Letna naročnina

Tekst in foto: kulinarični kritik Uroš Mencinger (Šola okusov)

Deli na