Objavili smo

Jed z zgodbo - Skuhaj žgance, zbudi zaspance!

11 / 2018

Tak poziv je prebudil tudi največje zaspance, saj so bili žganci med priljubljenimi vsakdanjimi jedmi. Ne le na kmetijah, vsaj enkrat tedensko tudi kot jedilni obrok mestnih družin. Zlasti ajdovi so bili množična vsakdanja jed osrednjega in alpskega dela Slovenije ter so jih uživali kot samostojno zabeljeno jed ali z različnimi prilogami (dušena kislo zelje ali repa, obare, golaži in omake, kislo mleko ali jogurt, bela kava ali mleko, masovnik, jurjeva kapa ...). Množično uživanje te jedi dokazuje pregovor iz 19. stoletja, ki pravi, da so žganci steber kranjske dežele. Sveže kuhane žgance so jedli za zajtrk ali kosilo, pogrete in prepečene še naslednji dan. Najmanj so žgance uživali za večerjo. Balthasar Hacquet (1739/40 – 1815) opisuje, da jedo žgance na Kranjskem s kislim zeljem. 

V Sloveniji poznamo več vrst žgancev glede na vrsto uporabljenih živil (ajdove, koruzne, bele ali pšenične, ječmenove in krompirjeve) ter tri temeljne načine priprave. Po načinu priprave poznamokoroški, gorenjski in dolenjski oz. štajerski način. Najstarejši med njimi je prav gotovo koroški, ki pojasnjuje tudi samo besedo žganci. Pri tem načinu se moka najprej na suho praži (žge, od tod žganci) v posodi ali ponvi. Potem se ji doliva med mešanjem voda in tako nastajajo drobni grudasti žganci. Najbolj razširjeno je t.i. gorenjsko kuhanje žgancev. Moko kuhamo v slanem kropu, in sicer tako, da jo vsujemo v obliko kepe. Po prevretju naredimo v sredino kepe luknjo, ki omogoča, da se moka prekuha tudi v sredini. Ko je moka dovolj prekuhana (približno po 30 minutah), del vode, imenovane tudi žgančevka, odlijavcali sok, odlijemo, žgance pa s preostalo žgančevkopremešamo oz. zdrobimo (od tod tudi drugo ime za žgance drobljenci) z dolgorogeljnimi vilicami in zabelimo z ocvirki ali mastjo. Po tretjem načinu (dolenjskem ali štajerskem) iz kuhane moke zamešamo gosto zmes, ki jo potem z nožem ali vilicami narežemo oz. nastrgamo na ozki leseni deščici. Od 19. stoletja mešajo med moko za žgance tudi krompir ali pa kuhajo čiste krompirjeve. Prepražene, prejšnji dan kuhane in zabeljene žgance, naslednji dan zabelijo tudi z jajcem, ki ga umešajo med vroče žgance, da od vročine zakrkne. Beljak in rumenjak dajeta žgancem poleg okusnosti tudi primerno vizualno podobo...

Celoten članek je objavljen v reviji Pet zvezdic, številka 11/2018.

Tekst in foto: dr. Janez Bogataj

Deli na
05 / 2022
Gostišče Kapušin, Krasinec
VABLJENI NA RAZVAJANJE BRBONČIC V BELO KRAJINO V vasi Krasinec, tik ob cesti Podzemelj – Adlešiči in le streljaj od reke Kolpe, stoji Gostišče Kapušin. Znano je po gostoljubnosti, izvrstni hrani, ki temelji na tradiciji belokranjskih okusov v sodobni preobleki in lokalnih živilih. Tukaj na svoj...
05 / 2022
Terme Snovik, Restavracija Potočka - vodja kuhinje Advija Halilović
20 LET TERMALNIH RAZVAJANJ V ZELENI TUHINJSKI DOLINI Ste vedeli, da so Terme Snovik najvišje ležeče terme v Sloveniji in da so leta 2008 postale prve eko terme pri nas? Njihova ponudba sledi načelom Kneippove filozofije zdravega in uravnoteženega življenjskega sloga. Poleg kopanja v termalni vodi...
05 / 2022
6 enostavnih receptov za nepozabni »cheesecake«
STE ZA KLASIKO ALI MODEREN PRIDIH? Če mislite, da je cheesecake - ali po naše sirova torta - ameriška pogruntavščina, ste se zmotili. Na grškem otoku Samos so jo poznali že pred več kot 4 tisoč leti. Preprost sirni kolač so pripravljali iz svežega sirčka, ki so mu primešali moko in med...
Objavili smo Pregled vseh člankov

Novičke

Bodite med prvimi obveščeni o aktualnih dogodkih,
tečajih, novostih iz sveta kulinarike ...

Prijava uspešna

Soglašam, da podjetje UMAMI d.o.o. vpisane podatke uporabi za
namene obveščanja o novostih in posebnih ponudbah.