Srečko Koklič - poklicna pot v gostinski stroki je lahko lepa, raznolika in zanimiva!

Srečko Koklič je po osnovni izobrazbi kuhar in po duši gostinec. Toda velik del svoje delovne kariere je gostinski stroki posvetil skozi pedagoško delo in zadnjih 25 let v Turistično gostinski zbornici Slovenije. Dolga leta je bil gonilna sila pri organizaciji Gostinsko turističnih zborov Slovenije, aktivni član Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije ter dva mandata tudi kontinentalni direktor za Južno Evropo pri svetovni kuharski zvezi WACS. Pred kratkim se je upokojil in zato smo skupaj z njim obujali spomine na prehojeno poklicno pot.

Izsek iz intervjuja

Lani je v Novi Gorici potekal 70. Gostinsko turistični zbor Slovenije (GTZ), v organizacijo katerega ste bili več kot dve desetletji aktivno vključeni, za delo ste prejeli tudi priznanje Slovenske turistične organizacije. Ob jubileju ste pripravili pregledno razstavo. Kakšni so vaši spomini na zbor, ki velja za eno največjih stanovskih prireditev pri nas?
Srečko: Prvega zbora sem se udeležil še kot dijak gostinske šole. Moj prvi, pri katerem sem sodeloval kot sekretar organizacijskega odbora, pa je bil 45. – to je bilo leta 1998 v Rogaški Slatini. Zbor že ves čas poteka pod okriljem Turistično gostinske zbornice Slovenije (prej Združenje za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije), kjer sem bil zaposlen zadnjih 25 let in kjer sem zdaj tudi dočakal upokojitev. Ko sem pregledoval in izbiral fotografije za razstavo, sem se spomnil, kako veliko lepih tekmovanj je bilo, ki so v zadnjih letih, še posebej po koroni in zaradi gospodarske situacije, zamrla. Takrat so velika gostinska in hotelirska podjetja kar tekmovala med sabo, katero se bo bolj izkazalo. Zaposlene so pošiljali na tekmovanja in stanovski kolegi so jih prišli gledat. To je bila tudi priložnost za druženje, izmenjavo mnenj, izkušenj. Zdaj je situacija drugačna, a mislim, da ne le na račun pomanjkanja kadra.

Kako gledate na prihodnost gostinske stroke pri nas in kako vanjo pritegniti več mladih?
Srečko: Ker sem po duši gostinec in je bila stroka vedno drugi del mojega življenja, mi je zelo hudo, kaj se danes dogaja. A glede na to, da v tujini te stvari še vedno potekajo tako, kot morajo, upam, da se tudi pri nas kaj popravi. Veste, vsaka stvar, ki jo kuhar ob rednem delu naredi za izziv, dobro voljo ali osebno rast, pripomore h kvaliteti storitve. Tudi mlade je potrebno spodbujati k tej ustvarjalnosti, jim to omogočiti, sicer se stroki zelo slabo piše. Čeprav stalno iščemo izgovore, od covida naprej, se mi zdi, da če bi imel delodajalec pravilen odnos do delavcev, ti ne bi odšli in bi ostali zvesti podjetju. Je pa po drugi strani res, da danes zaposleni v gostinstvu marsikdaj zahtevajo nerealno visoko plačilo, kar se potem odraža tudi v cenah ponudbe, ki so šle preveč v nebo. A mislim, da v gostinskem poklicu v resnici največ štejejo dobri odnosi na delovnem mestu in normalen delovni čas. Šele potem pride na vrsto plačilo...

Celoten intervju je objavljen v reviji Pet zvezdic, št.5/2024.   Nakup izvoda / Letna naročnina

Tekst in foto: Urša Cvilak

Deli na