Za profesionalce
09 / 2021
Z letošnjim poletjem so v veljavo vstopili novi boni, t.i. »BON21«, ki so namenjeni odpravi posledic epidemije v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi za izboljšanje gospodarskega položaja z vidika spodbujanja potrošnje. [1]
Kljub sprejetju tovrstnega ukrepa, ki je gotovo dobrodošla pomoč tudi gostincem, saj je namen ravno v tem, da se sredstva porabijo v dejavnostih, ki so bile zaradi epidemije najbolj prizadete, pa se v praksi že kažejo številne nevšečnosti, ki jih koriščenje bonov s seboj prinaša. Predvsem ponovno priplava na površje obsežna birokracija, s katero se morate gostinci boriti vsakič, kadar želi gost pri vas vnovčiti bone. Kljub obljubam v smeri debirokratizacije uprave in postopkov, ki jih v Sloveniji poslušamo že vrsto let, se je pri koriščenju bonov ponovno pokazalo, da zadeve ne bo moč speljati brez gore papirjev. Ponudniki imate pri tem celo dvojno delo, saj morate najprej preveriti, da upravičenec ustrezno izpolni obrazec »Potrditev unovčitve bona«, nato pa morate še vnesti vse podatke o upravičencu in znesek unovčenega bona v sistem eDavki. Na prvi pogled le nekajminutno delo se tako lahko pri večji količini gostov, ki koristijo bone, spremeni v polno zaposlitev enega od vaših delavcev, ki bi svoj čas gotov koristneje porabil z opravljanjem drugih del v gostinskem obratu.
Tako je v praksi precej neprijetno, če želi gost vnovčiti bon za kavo, ki stane 2,00 evra. Tak gost lahko prejeti bon vnovči kar 50 krat, ob tem pa morate ponudniki vsakič izpolniti obrazec z njegovimi osebnimi podatki, ki ga mora upravičenec podpisati, ga nato vpisati v sistem eDavki, šele nato pa vam FURS v predvidenem roku izplača denarna sredstva za opravljeno storitev. Vso to delo za povrnitev (npr. stroška zgolj ene kave) tako s strani ponudnikov kot tudi nenazadnje FURS-a samega gotovo ni ekonomično. Zadeva je dodatno zapletena v primeru, ko gre za unovčenje prenesenega bona, saj je potrebno izpolniti več obrazcev. Na koncu pa morate ponudniki storitev vse te dokumente, ki so podlaga za unovčenje bona, skupaj z izdanim računom hraniti do preteka predpisanega roka dveh let. Kar pa spet predstavlja nevšečnost, saj boste morali v svojih evidencah hraniti fascikle, škatle ali kar za celo omaro dokumentacije (poleg vse tiste dokumentacije, ki jo morate že hraniti za vaše redno poslovanje).
Dodatno je izrecno določeno, da ponudniki za storitev, ki je plačana z bonom, ne smete zaračunavati višje cene, kot v primeru plačila z drugimi plačilnimi sredstvi, v nasprotnem primeru namreč storite prekršek. Taka zapoved s strani države je vsekakor razumljiva, kljub temu pa nikjer ni upoštevano, da imate ponudniki s takim sistemom gotovo dodatno delo oziroma povedano drugače, da morate vsaj v večjih gostinskih obratih za urejanje dokumentacije in vnašanje podatkov za koriščenje bonov nameniti vsaj enega delavca, ki je prej opravljal drugo delo. Tako ni bilo nepričakovano, da ste številni gostinci sprejeli odločitev, da bonov v vaših obratih ne bo mogoče unovčiti oziroma jih bo mogoče unovčiti zgolj v primeru, da znesek opravljene storitve presega določeno vsoto (torej da ste vnaprej določili najnižji možni znesek za koriščenje bona).
Problem birokracije pri vnovčenju bonov je sicer res le eden od številnih problemov, s katerimi se v teh časih srečujete gostinci, gotovo pa ni zanemarljiv in ponuja možnosti za izboljšave, tako da od ponudnikov storitev ne bi zahteval toliko dela (podobno kot preverjanje PCT pogoja).
Vse dobro vam želi mag. Primož Krapenc z ekipo Odvetniške družbe Krapenc!
[1] Vir: https://www.fu.gov.si/drugo/posebna_podrocja/turisticni_bon_in_bon21/
Piše: odvetnik mag. Primož Krapenc z ekipo, Odvetniška družba Krapenc in odvetniki, www.krapenc.si
Članek je objavljen v reviji Pet zvezdic, številka 9/2021. Nakup izvoda / Letna naročnina