Gostinci smo obupani, državna pomoč je premajhna in prepočasna!

S predsednikom Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Blažem Cvarom, sicer tudi gostincem iz Radelj ob Dravi, smo se na prvi decembrski dan pogovarjali o situaciji, s katero se soočajo slovenski gostinci. Pa tudi o tem, kaj jim prinaša nedavno sprejeti šesti paket ukrepov za omilitev posledic pandemije, kakšna je oziroma bi lahko bila državna pomoč gostinstvu, kako je s tem v tujini in kako se bodo v sekciji za panogo borili v prihodnosti.

Intervju

Sami ste gostinec, zato zagotovo na lastni koži občutite, v kako težkem položaju se je zaradi pandemije znašlo slovensko gostinstvo? Cvar: Res je, sem peta generacija gostincev v družini. Že v preteklosti smo bili navajeni, da se je v različnih kriznih situacijah pač potrebno prilagoditi. V krogu družine smo se tako v spomladanskem in sedanjem zaprtju lokala vsaj delno uspeli usmeriti v peko pic. A njihova dostava oziroma prevzem pokrivata le najosnovnejše stroške. Ob drugem zaprtju je seveda situacija pri nas in ostalih gostincih precej drugačna. Kondicija gostinstva ni več takšna, kot je bila v spomladanskem delu, ko so vendarle bile na razpolago še neke rezerve. Teh sedaj ni več. Pomoč, ki bi morala biti ponujena v obliki ukrepov, več ne zadostuje oziroma je pravzaprav skorajda ni. Vse stroške in plače, ki jih je potrebno nadomestiti, gostinec najprej plača iz lastnega žepa, pomoč pa nato pride z velikim zamikom. Vsi gostinci, ki ne uspejo pokriti teh stroškov, tudi niso upravičeni do sredstev pomoči, niti do premostitvenih posojil, saj imajo nižjo bonitetno oceno. Situacija je zares zastrašujoča. Gostinci smo obupani, državna pomoč je premajhna in prepočasna!

V sekciji ste aktivni in opozarjate na težave že od prvega vala, a videti je, da vam država ne prisluhne v zadostni meri. Zakaj? 
Cvar: Tako Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS kot tudi ostala združenja, ki so povezana s panogo, v okviru Strokovnega sveta za turizem že od maja dalje podajamo vse pripombe in predloge, ki naj bi se jih upoštevalo v ukrepih. Vsi skupaj smo zelo razočarani, saj se vsem tem predlogom, ki so smiselni in na mestu, žal ne prisluhne. Na tak način se ustvarja velika škoda panogi, ki je strateško pomembna za državo, saj turizem v Sloveniji ustvari 12% bruto domačega proizvoda in to brez povezanih panog, kot so prevozništvo, industrija pijač, hrane, vinogradništvo, kmetijstvo in podobnih. Te panoge so še dodatno oškodovane zaradi nedelovanja v turizmu in gostinstvu. Želeli bi, da vlada prisluhne strokam v posameznih panogah, tako kot prisluhne strokovnjakom v zdravstvu. 
Ključni problem pri nas je sprejemanje splošnih ukrepov v protikoronskih paketih, kjer je zajeto celotno gospodarstvo. V Avstriji in Nemčiji so ukrepi za posamezne panoge, med katerimi obstajajo velike razlike v ekonomiki, ločeni od ostalega gospodarstva. Panogi, ki so ji prepovedali opravljati dejavnost, pomagajo takoj, nemudoma in z ukrepi, ki so enostavni, pregledni in pošteni. Pri nas pa so ukrepi in pomoči prezapleteni, administrativno zelo zahtevni. Doživljamo, da se s povračili nadomestil plač delavcem na čakanju zatika in so v zaostanku za več mesecev. Tudi sprejeti ukrepi v šestem paketu ukrepov za pomoč gospodarstvu PKP6 napovedujejo izplačilo novih sredstev šele v januarju 2021. V tem času pa vemo, da ne bo možno zagotoviti sredstev za plačilo vseh stroškov, ki mesečno prihajajo in jih je potrebno plačati, če želiš ohraniti podjetje pri življenju.

Gostinci so v šestem paketu pomoči pričakovali kritje fiksnih stroškov v celoti, vključno z najemninami. Vam je to uspelo doseči?
Cvar: Če država prepove izvajati neko dejavnost, potem je nujno, da od podjetja ne zahteva plačila davkov in prispevkov. V paketu PKP6 država sicer piše, da krije 100% plače, vendar je dejansko ne krije v celoti. Delodajalec mora še vedno kriti tako imenovane »bruto 2 prispevke«, ki znašajo kar 20% celotnega zneska plače. Če nekdo s prepovedjo ne sme opravljati dejavnosti, potem je zahteva za plačilo prispevkov in davkov nesprejemljiva! 
Že od meseca maja govorimo tudi o povračilu fiksnih stroškov. Vmes se je sicer zgodil javni poziv, ki pa je bil zelo diskriminatoren in je bilo do sredstev iz tega javnega poziva upravičenih le 10 ali 15% vseh gostincev. Po PKP6 smo sicer dobili ukrep za pokrivanje fiksnih stroškov, a ta ponovno zajema celotno gospodarstvo in ni prilagojen za gostinstvo.
Poleg tega imamo še zelo zapleten način izračunavanja – najprej je potrebno izkazati vsaj 30% izpad prometa glede na isto obdobje lani, torej za oktober, november in december. Potem se s količnikom dobi znesek, ki pa ga dodatno omejuje znesek 1.000 evrov na zaposlenega, pa še za to so v zadnjem trenutku zapisali, da velja samo za zaposlene za nedoločen čas. Prej tega pogoja niso omenili niti v enem osnutku. Na koncu je potrebno po računovodsko zelo zapletenem načinu izračunati še čisto neto izgubo za zadnje tri mesece. To je praktično nemogoče, saj je potrebno operirati s fiktivnimi podatki, ker bomo v decembru, ko se bodo te vloge oddajale, lahko to izgubo le ocenili. Šele po oddaji bilance aprila 2021 se bo lahko ugotovilo, ali je bila izguba pravilno izračunana. Te izgube ne bodo niti prikazane v realnih višinah, razen pri tistih, ki imajo visoke najemnine, da bodo ti zneski dejansko pokrivali vsaj fiksne stroške, ki jih je treba pokrivati že od marca naprej.

Ves čas tudi budno spremljate, kako gostinstvo rešujejo v sosednji Avstriji. Zdi se, da ima tam država več posluha za turistično panogo nasploh.
Cvar: Ko je naša država prepovedala opravljati dejavnost, so se mnogi gostinci odločili, da izpad prihodkov vsaj deloma pokrivajo s pripravo hrane za prevzem oziroma dostavo na dom. Njihov promet je kljub temu bistveno manjši kot sicer, a do pomoči bodo upravičeni le, če ne bodo presegli tistih 30% padca prometa, ki so pri nas dani kot pogoj upravičenosti do pomoči. S tem država dejansko destimulira ali celo omejuje obratovanje v zmanjšanjem obsegu, saj podpira nedelo. 
V Avstriji so ob popolnem zaprtju dejavnosti gostinci avtomatično upravičeni do pomoči, tudi če med zaprtjem opravljajo pripravo hrane za prevzem ali dostavo in ne glede na višino prihodka v tem času. Pri njih pogledajo, kakšen promet je imel gostinec istega meseca leto poprej, in mu takoj nakažejo 80% tega zneska na račun. S tem dodatkom lahko poskrbijo za plače in stroške, na tak način ne prihaja do odpuščanja zaposlenih in zapiranja gostinskih lokalov.
Na voljo imam uradne podatke iz Avstrijske gospodarske zbornice in lahko povem, da imajo zelo jasne pogoje. Njihovi postopki so enostavni, prav tako je enostavna oddaja vloge, gostincem niti ni potrebno vnašati podatkov o prometu. Tudi mi imamo te podatke, saj imamo online davčne blagajne in bi lahko promet še dosti bolj natančno ugotavljali, pa tega ne počnemo. 

Bili so tudi predlogi po zmanjšanju davka na dodano vrednost. Kako je s tem?
V Nemčiji so zdaj v gostinstvu že dvakrat znižali davek na dodano vrednost, vsaj za nek določen čas. Tako bodo ob ohranitvi cen in zmanjšanju davkov lahko ustvarili neke rezerve v panogi, ki bodo skompenzirale izpad prihodkov in bodo lažje pokrivale vse izgube. Tudi naša država bi lahko z nižjimi davki in prispevki pomagala vsakemu posameznemu gostinsko-turističnemu podjetju oziroma obratu. Potrebujemo enostavne in učinkovite ukrepe, na kar opozarjamo že od začetka te krize.

Nekateri gostinci so praktično že obupali. Imate morda podatek, koliko jih je nehalo poslovati?
Cvar: Nimamo ravno veliko podatkov, razen tega, da smo na Zavodu za zaposlovanje do konca oktobra v panogi gostinstva in turizma skupno beležili 9.600, konec novembra pa že skoraj 11.400 brezposelnih. To je zelo velika številka samo za to panogo, v kateri tako beležimo glede na število zaposlenih tudi procentualno največji porast novih brezposelnih. V kolikor ne bodo sprejeti ukrepi, se bojimo, da bo ta številka še znatno višja do konca leta. Kot sledimo na terenu, mnogi gostinci stroškov in finančnega bremena ne zmorejo več in so se že odločili za zapiranje. Med njimi je precej takšnih, ki se s tem ne želijo izpostavljati v javnosti, in tudi takšnih, ki še vedno upajo, da se bo zgodil nek čudež ali rešilna bilka, ki bo ohranila gostinski lokal pri življenju. Med tem pa še vedno čakamo na primerno ukrepanje države, ki bi preprečilo zapiranje.

Kdaj bo v obravnavi sedmi paket ukrepov za pomoč gospodarstvu in kaj boste v imenu sekcije zanj predlagali?
Cvar: Sedmi paket je že v fazi priprave, pričakujemo da bo sprejet v naslednjih dveh ali treh tednih. Kot smo že ob napovedi šestega paketa pričakovali, da bodo ukrepi malce bolj korenito reševali težave v najbolj prizadeti panogi turizma in gostinstva, sedaj ponovno čakamo, da bodo obljube izpolnjene v sedmem paketu. Z njim želimo doseči, da se gostincem pokrije plača res v celoti, torej bruto 2 plača, tudi za nazaj, za mesec november. To je zares nujno. Da se loči ukrepe v tej panogi od ostalega gospodarstva ter da bodo ti ukrepi enostavni, pregledni in pošteni. Da bo finančna pomoč prišla na račune gostinskih obratov takoj, lahko tudi v obliki avansa po prometu ali številu zaposlenih, da se turistični vavčerji razširijo na vse ostale turistične panoge, torej tudi na gostinstvo. Da se nemudoma omogoča opravljanje dejavnosti v gostinstvu tistim, ki ne predstavljajo tveganja, saj menimo, da bi lahko omogočili strežbo malic v gostinskih lokalih tako, kot je trenutno dovoljeno samo v menzah, kjer je dovoljeno streči malico za lastne zaposlene. Tako bi bilo poskrbljeno za vse zaposlene v podjetjih, ki sicer nimajo lastnih menz in so dejansko v večini. Med ključnimi predlogi je seveda tudi znižanje ddv-ja.

Pričakovali bi, da bodo v takšni krizni situaciji gostinci bolj stopili skupaj. Se jih je v tem času kaj več pridružilo sekciji?
Cvar: V sekciji čutimo, da če ne kdaj prej, potem se v tej stiski gostinci, ki niso člani, počasi zavedajo pomena biti povezan, biti močnejši s tem, ko nas je več. Smisel in namen članstva je, da lahko Zbornica s svojim strokovnimi službami svetuje, pomaga in redno obvešča o vseh spremembah in ukrepih, kar je v tem trenutku ključnega pomena. Če nisi nikjer član, se lahko informiraš zgolj iz medijev in socialnih omrežjih, kjer se velikokrat podajajo napačne ali zavajajoče informacije, ki povzročajo še dodatno zmedo, negotovost in obup. Članstvo v zbornici je prostovoljno in naša sekcija trenutno povezuje zgolj 20% vseh obratov, ki imajo registrirano dejavnost gostinstva. Tudi v prihodnosti, ko bo ta kriza minila, bomo v gostinstvu beležili številne problematike, od kadrovskih kriz do varne prehrane in podobno. Zato je zelo pomembno, da smo povezani, saj bomo tako močnejši in bomo lažje zagovarjali ter zastopali našo panogo.

Dnevi slovenskega turizma so pred vrati (8. decembra), ki bodo letos potekali virtualno. Kako ga bo obeležila Sekcija za gostinstvo in turizem?
Cvar: Naša Sekcija bi sicer imela v novembru svoje tradicionalno letno srečanje gostincev v Portorožu, a so letos vse te prireditve močno okrnjene. Tako bomo naše tradicionalno priznanje za življenjsko delo v gostinstvu in turizmu podelili v sklopu Dnevov slovenskega turizma, po končanih Dnevih pa bomo pripravili webinar na temo kriznega managementa v gostinstvu. To so trenutno edine stvari, ki jih je možno izvajati.

Intervju je objavljen v reviji Pet zvezdic, številka 12/2020. Kupi izvod / Letna naročnina

Tekst: Urša Cvilak

Deli na