Kaj prinaša nova interpretacija vladnega odloka...

... IN KDO BO ODGOVARJAL ZA IZGUBLJENI ZASLUŽEK GOSTINCEV?
V drugi polovici meseca februarja je završalo med gostinci, ko se je gospodarski minister sestal na poslovnem sestanku v enem izmed gostinskih obratov, potem ko je bila strežba v gostinskih obratih prepovedana že vse od sredine oktobra 2020. Gostinci, ki se že več kot leto dni nenehno bojujejo z omejitvami, ki jim otežujejo poslovanje, so nemudoma zahtevali odgovore, pri čemer je državni sekretar gospodarskega ministrstva že kmalu zatem postregel z do takrat nepoznano interpretacijo vladnega odloka o prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom. 

Kot to izhaja iz pojasnila tako odlok nikoli ni prepovedoval poslovanje gostinskih obratov na način B2B, tj. med pravnimi osebami oziroma podjetji. Tako bi lahko gostinci že celotno »koronsko« obdobje stregli hrano v svojih gostinskih obratih, če bi sklenili pogodbo s podjetjem, s katerim bi se dogovorili za pripravo hrane za zaposlene. Kako je z odgovornostjo države v takem primeru, ko je zaradi nejasnih navodil in interpretacij pri veliki večini gostincev prišlo do izgubljenega zaslužka, ker niso nudili postrežbe v razmerju B2B, pa bi to sicer lahko počeli? Gostinci, ki so se dosledno držali prepovedi in so po večini nudili zgolj dostavo ali osebni prevzem hrane, bi si lahko namreč s tem vsaj delno zmanjševali nastalo izgubo. Dolžnost države in njenih organov gotovo je, da sprejema predpise, ki so jasni in po potrebi tudi pravočasno(!) obrazloženi. Zagotovo je razumljivo, da si gostinci niso mogli sami po sebi vladni odlok razlagati širše, kot je to šele v februarju storilo gospodarsko ministrstvo. Pri neprestanih inšpekcijskih nadzorih ter možnostih oglobitve v primeru neupoštevanja številnih prepovedi in ukrepov, gotovo ni mogoče trditi, da bi sami gostinci lahko vedeli, da se jim dovoljuje B2B poslovanje. 

Takoj po predstavitvi dodatne interpretacije odloka so številni gostinci v regijah, ker strežba jedi in pijač v obratih še ni vsesplošno dovoljenja, pričeli s strežbo vsaj zaposlenim v podjetjih. Pri tem se ponovno odpirajo dodatna vprašanja, na katera pristojni še do danes niso podali odgovora. Gostince tako zanima, kako naj sploh preverjajo, ali so osebe, ki jih strežejo, iz istega podjetja, vsled dejstva, da nimajo pooblastil, v skladu s katerimi bi lahko zahtevali predložitev identifikacije. 

S prihodom pomladnih mesecev in toplejšega vremena se bo strežba hrane pričela izvajati tudi na terasah in vrtovih gostinskih obratov, pri čemer ni jasno, ali je mogoče ob upoštevanju vseh ukrepov (zadostna razdalja med mizami, razkuževanje in nošenje mask) na terasi oziroma vrtu nuditi postrežbo več zaposlenim iz različnih podjetji hkrati ali se lahko gosti zgolj zaposlene iz enega podjetja. Mnenja smo, da zagotovo ni smotrno, da bi gostinski obrati z velikimi vrtovi lahko gostili le zaposlene iz enega podjetja, če pa lahko na velikem vrtu zagotovijo, da se upoštevajo vsi ukrepi in priporočila NIJZ ter pri tem gostijo večje število gostov. Ob odsotnosti omejitev števila gostov na vrtovih je sicer mogoče sklepati, da lahko gostinski obrat streže naenkrat toliko gostov, kot jih dopušča velikost vrta ob upoštevanju razdalje med osebami 1,5 m in najmanj 3 metre med robovi miz (Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 4. marec 2021).

Vsekakor smo mnenja, da je potrebno k zadevam pristopiti in se lotiti vprašanja, kako naj država kar najbolj nudi pomoč in oporo gostincem v teh časih. Če le-ta ne bo ustrezna in zadostna, pa je vredno premisliti, ali je mogoče s pravnimi mehanizmi doseči pravico za gostinsko panogo, ki je gotovo med najbolj prizadetimi zaradi situacije s COVID-19. 

Vse dobro vam želi mag. Primož Krapenc z ekipo Odvetniške družbe Krapenc in odvetniki!

Piše: odvetnik mag. Primož Krapenc z ekipo, Odvetniška družba Krapenc in odvetniki, www.krapenc.si

Članek je objavljen v reviji Pet zvezdic, številka 4/2021.  Nakup izvoda / Letna naročnina

Deli na