Objavili smo
06 / 2026
Če nekaj ni v redu, še ne pomeni, da ne bo dobro. Če je šampanjec predrag, si ob njem naroči le tanko pleskavico. Če je vse popolno, je dolgčas.
Trte so bile skrbno obrezane, trata je imela pričesko za ples, popki na mogočnih lipah so se že nestrpno napihovali pod spomladanskimi žarki, ki pa so še sramežljivo greli udobne ležalnike na vrhu razglednega amfiteatra. Ko sta kozarca pojoče trčila, so iz njunih pecljev proti vrhu tekmovali mehurčki roséja. »Tako ni niti v Šampanji!« sta se strinjala in zadovoljstvo na vrhu hrvaške Plešivice potrdila še z drugim trkom.
Ampak ravno takrat, ko je bilo po dveh požirkih najlepše, sta odložila kozarca. Čeprav kozarca še nista bila prazna, razgled pa še ni bil za oblaki, sta vseeno vstala rekoč: »Greva jest!«...
Fine dining na kmetiji Korak
Ker je začetek na posestvu Korak na hrvaški Plešivici tradicionalen, si ga jedilnica noče deliti s trato. Zaradi tega hočeš-nočeš piješ na trati na prazen želodec, nato pa za mizo okajeno ne veš, kaj bi prej in kaj je še boljše: chefov 24-urni kruh, »tatina« dimljena šunka, babičin sveži kravji sir z domačo kislo smetano ali bratov brut nature.
Čips je iz starega kruha in rahlo slano domače maslo je dva tedna zorjeno v čebeljem vosku. Korak je fine dining na kmetiji (1 Michelinova zvezdica), med vinogradi in v vinski kleti. Na krožnikih je le terroir (tudi Michelinova zelena zvezdica za trajnost), v kozarcih pa je le Korak. Degustacijski meni je slepa pokušina kreativnosti chefa, ki si je znanje razgledal pri svetovnih chefih (Ana Roš, Massimo Botura), a se v svoji kuhinji omejil le na ta čudoviti razgled. Njegove jedi so zato preproste, toda s kompleksnimi okusi, so enostavne, toda slojevite in presenetljive, so domače, lokalne, tradicionalne, znane, toda svetovljanske. In so izrazito sezonske, a tako kot Korakova vina ne le zrele, temveč zorjene...
Celoten članek je objavljen v reviji Pet zvezdic, št. 6 / 2026. Nakup izvoda / Letna naročnina
Tekst in foto: kulinarični kritik Uroš Mencinger (Šola okusov)